Odpravita se v Maribor, kjer začneta s pridelovanjem sladkega krompirja. 

Se sliši nenavadno? Morda.

Toda včasih so najbolj nenavadne poti najbolj vredne hoje.

Slovenski fant (kličemo ga lahko kar Jan, saj mu je tako ime) prihaja iz tradicionalnega, družinsko vodenega kmetijskega ozadja (ki sega toliko generacij nazaj, da se nihče ne spomni, kateri praprapradedek je kupil prvo kravo ali požel prvo njivo), je doprinesel veliko strokovnega znanja in znanja o kmetijstvu in strojih. Avstrijsko dekle (kličemo jo lahko kar Martina, saj je to njeno ime) prihaja iz Dunaja, vseeno pa je vedno imela naklonjenost k naravi (na primer, ko je pred izgradnjo nove podzemne železnice iz polja rešila hrčka). Njen doprinos sta dodatno nadgradila tudi želja po avanturah in izkušnje vodenja znanstvenih študij.

ko še nihče ni znal odgovoriti na vprašanje, kako bo pridelava uspevala na podnebnem območju Slovenije. Vedela sta, da morata skupaj še marsikaj ugotoviti.

Kljub temu, da ima Slovenija bolj ugodno podnebje kot njeni sosedi onkraj Alp, je bil pred njima velik izziv. Izkušnje iz področja raziskav so jima v prvem letu pridelovanja prišla zelo prav. Poskušala sta, a ni jima uspelo. Mislila sta, da sta odkrila vse napake. Ponovno sta poskusila, a ponovno zaman.

Danes skupaj na površini 5 hektarjev uspešno gojita lokalno pridelan sladki krompir, s katerim priskrbujeta celotno območje Slovenije. Tako sladki krompir ni obletel celotnega planeta, preden je pristal na vašem krožniku. Sladki krompir gojita s strastjo po visoki stopnji kvalitete in brez uporabe kemikalij, ki ga lastnoročno posajata in obirata.

Bila je polna neprespanih noči, zaposlenih vikendov, nepredvidljivih vremenskih sprememb in veliko trdega dela. Ampak to je njuna pot. Na katero sta zelo ponosna. Ker njuna pot je tudi polna avantur, lepote in smeha (sploh tistega ob neuspehih). Njuna pot jima omogoča tudi neprimerljivo izkušnjo z naravo. In prav ta pot je ustvarila nekaj posebnega in dragocenega, v čemer ljudje lahko uživajo.